1962 – 1981

 


Vsaka šola je vpeta v prostor in čas, ki sta pomembna dejavnika življenja in dela…


1962

5. septembra se je v novi osnovni šoli, četrti po vrsti, pričel pouk.
V Celju so ustanovili Zavod za spomeniško varstvo, Hortikulturno društvo, Šolski center Borisa Kidriča ter Cestno podjetje Celje.

1963

Zaradi hudega mraza so se za štiri dni podaljšale februarske zimske počitnice.
V celjskem parku so začeli graditi umetno drsališče. V Gaberjah so odprli prvo samopostrežno restavracijo.

1964

Pionirski odred se je poimenoval po narodnem heroju Ivanu Kovačiču-Efenki. Šola je dobila hišno številko “Dečkova cesta 60”.
Porušili so evangeličansko cerkev na Otoku, ki je stala na mestu današnjega otroškega igrišča pri vrtcu Anice Černejeve, zraven I. gimnazije v Celju.

1965

Centralni šoli je bila priključena podružnična šola Šmartno v Rožni dolini.
V Celju je bilo registriranih 1740 osebnih avtomobilov, 857 motorjev, 357 tovornih vozil, 96 avtobusov, 27 traktorjev, 86 prikolic, 10 delovnih vozil in 34 specialnih vozil

1966

Ustanovljen je bil varstveni oddelek. Pomočnica ravnatelja je postala Vera Krašovec.
Na obnovljenem celjskem križišču Gregorčičeve in Vodnikove ulice so porušili staro (prvo) bencinsko črpalko. V Pečovniku so zaprli premogovnik in zaključili z izkopavanjem rjavega premoga.

1967

Na prvi pionirski atletski olimpiadi smo pod mentorstvom Romana Leška osvojili največ prvih mest. Šola se je vključila v gibanje Bralna značka; podeljene so bile prve Kajuhove bralne značke. Uvedena je bila mala šola, ki jo obiskujeta 102 učenca.
Na mestu poškodovanega zahodnega dela Stare grofije so, po načrtih arhitekta Jureta Sadarja, zgradili novo stavbo študijske knjižnice.

1968

Člani dramskega krožka so pod vodstvom Darinke Jošt uprizorili Ptičke brez gnezda. Sodelovali smo na prvem tekmovanju Vesele šole, ki je izšlo iz kvizov znanja v Pionirskem listu.
Pred glavno poštno zgradbo so postavili prvi semafor v Celju. V Aeru so začeli s proizvodnjo osvežilnih papirnatih robčkov.

1969

Učenci so v goste sprejeli člane mladinskih pevskih zborov iz makedonske Bitole in hrvaške Janjine. RTV Ljubljana je posnela šolsko igro Ptički brez gnezda, ki so jo predvajali 15. in 26. oktobra. Stanovanjski komisiji je uspelo odpraviti vse pereče stanovanjske probleme zaposlenih. Fotografski krožek je izdelal 400 novoletnih vizitk ter po fotografiranju vseh oddelčnih skupnosti še 1098 fotoportretov oddelkov.
Začeli so izhajati Obrazi, časopis za kulturo in literarno ustvarjanje mladih. V blagovnici Tkanina so namestili prve pomične stopnice v mestu.

1970

Po številnih urah udarniškega dela je bilo šolsko igrišče predano namenu.
Spremenila se je organizacija dela – uveden je bil 5-dnevni delovni teden.
Člani podporne knjižnice so v zbiralni akciji zbrali 1245 rabljenih učbenikov, kar je predstavljalo četrtino vseh potreb. Na Radiu Celje so javno pohvalili in nagradili glasilo Utrinki z Dolgega polja, ki ga je izdal novinarski krožek.
Dogradili so betonski jez v Ločah, za katerim je z zajezitvijo Koprivnice in Jezernikovega grabna nastalo Šmartinsko jezero. Tok Koprivnice, in pred tem še Sušnice, so z območja mesta preusmerili v Ložnico.

1971

Na delovnem obisku se je mudilo 25 ravnateljev iz Hrvaškega Zagorja.
Pedagoško delo sta zaznamovala uvajanje nove matematike na razredni stopnji in kabinetnega pouka na predmetni stopnji. Boris Čop je v skoku v višino za pionirje dosegel nov državni rekord.
V Celje je iz Ljubljane pripeljal prvi električni vlak. Zgradili so Pionirski dom Cvetke Jerinove. Odprli so prvo sodobno celjsko veleblagovnico T v Gubčevi ulici.

1972

Učenci so prvič obiskovali smučarsko in plavalno šolo. Pri urejanju okolice šole so učenci opravili 1007 ur prostovoljnega dela. Na šolskem objektu smo obnovili streho, prepleskali šolske stene ter v celoti opremili šest učilnic.
V Jurčičevi ulici je bil zgrajen Dom upokojencev. Ustanovljeno je bilo Planinsko društvo Železničar Celje. V stanovanjski stolpnici ob Ljubljanski ulici so odprli lokal Vrtnica.

1973

Zaradi nove šole na Otoku (II. osnovna šola) se je spremenil šolski okoliš.
Adaptirana je bila šolska kuhinja. Zaradi redukcije električnega toka je bila popoldanska pedagoška konferenca prestavljena za pet dni (na 13. september). Uvedeno je bilo ocenjevanje discipline, sodelovanja in obnašanja učencev oziroma oddelčnih skupnosti med poukom.
V organizaciji Novega tednika, Kinopodjetja Celje in Kulturne skupnosti so v Celju organizirali posvet o filmu, ki je predstavljal uvod v prireditev Teden domačega filma. Za promet so odprli mostova čez Savinjo na Čopovi ulici in na Polulah.

1974 

V februarju so glave učencev množično okupirale uši. V šolskih okrožnicah so se 49 krat pojavile pohvale, 7 krat prepovedi, 21 krat pa so bili učenci opozorjeni na nepravilnosti, neustreznosti, neprimerno obnašanje  ipd. V vseslovenski zbiralni akciji so učenci zbrali 5360 kg divjega kostanja. Začeli smo zbirati tudi odpadni papir in ga nabrali 3492 kg.
Ob Ljubljanski ulici so slovesno odprli poslopje II. osnovne šole Celje, ki je dobila ime po Slavku Šlandru.

1975

Ustanovljena je bila pionirska hranilnica. IV. osnovna šola Celje se je preimenovala v Osnovno šolo Ivana Kovačiča Efenke. Nekaj otrok je zbolelo za škrlatinko, zato smo uvedli posebne zdravstvene ukrepe.
V Celju je zaživela športno-rekreacijska dejavnost »trimčkanje«. Pod geslom “Vsi na kolo za zdravo telo” se je prvega množičnega kolesarjenja okoli Celja udeležilo 4505 kolesark in kolesarjev.

1976

Potres in hudi nalivi so poškodovali streho, zato smo zaprli učilnice v III. nadstropju.
Celje je bilo s Hočami pri Mariboru povezano s polovično avtocesto. Pod Golovcem so odprli  športni objekt Dvorano Golovec.

1977

Zaradi nove šole na Lavi se je ponovno spremenil šolski okoliš.
Umrl je fotografski mojster Josip Pelikan, ki je Celjanom zapustil bogato fotografsko dediščino. Objavljen je bil prvi razpis Občinske raziskovalne skupnosti Mladi za napredek Celja. Splošna plovba Piran je eno izmed svojih novih ladij poimenovala Celje.

1978

Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v atletiki in v nogometu so naši učenci osvojili 1. mesto. Prvič smo organizirali obrambni dan – dan samozaščite in varovanja. Šolski sindikat je za aktivno delo prejel srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije.
Celju je grozila epidemija zlatenice. Pri mostu čez Savinjo so v Ulici XIV. divizije zgradili poslopje Razvojnega centra Celje.

1979

Sprejet je bil nov zakon o osnovni šoli. Na šoli smo gostili 30 otrok zdomcev. V okviru akcije kolektivne in osebne zaščite NNNP (Nič nas ne sme presenetiti) smo prejeli plaketo za aktivno udeležbo.
Celje dobi novo osrednjo avtobusno postajo na Aškerčevi ulici. Prenovljen je bil Tomšičev (današnji Glavni) trg. V zgradbi na Trgu V. kongresa (danes del Prešernove ulice) je 29. januarja, ob 00.47 močna eksplozija plina spremenila podobo mesta.

1980 

Pevski zbor in recitacijski krožek sta nastopila na prireditvi ob odprtju nove osnovne šole Frana Roša. Zaradi nove šole se je ponovno spremeni šolski okoliš. Vključili smo se v akcijo Hortikultura ’80.
Gospodarska stabilizacija je povzročila neredno oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in pred trgovine umestila dolge vrste čakajočih, po celjskih ulicah pa so začeli voziti prvi avtomobili jugo 45 iz Crvene zastave.


1981

Število učencev se je zmanjšalo, pouk smo prvič organizirali v eni, dopoldanski izmeni.
Na Ljubečni so v okviru prireditve Zlata harmonika harmonikarji prvič pokazali svoje spretnosti. Cesta na Stari grad je dobila asfaltno prevleko.

 


> 1982-2001