Vsaka šola je vpeta v prostor in čas, ki sta pomembna dejavnika življenja in dela…
1982
8. julija je orkanski veter odkril dve tretjini strehe in sledila so najnujnejša obnovitvena dela. Jeseni smo počastili jubilej – dvajsetletnico šole, krajevna skupnost pa je postavila spomenik Ivanu Kovačiču – Efenki. Posebej so zaživele kulturne, naravoslovne in raziskovalne dejavnosti. Med glavnim odmorom smo organizirali vsakodnevne rekreativne aktivnosti, ki so jih pripravljale oddelčne skupnosti.
Predsednik Občinske skupščine je postal Edvard Stepišnik. Celjski pokrajinski muzej je praznoval stoti rojstni dan. Celjska glasbena šola je v prizidku pridobila nove učilnice.
1983
Upokoji se je ravnatelj Drago Špendl; ravnateljica je postala Ivana Žuntar, njena pomočnica pa Ljudmila Bojovič. Gledališka skupina pod vodstvom Darka Žvižeja je uprizorila veseloigro Mali strah Bavbav in uspešno nastopila na Naši besedi. Dvanajst članov planinskega krožka je obiskovalo in uspešno končalo planinsko šolo. Proizvodnega dela v tovarni Aero se je udeležila prva skupina učencev 7. razreda in skupaj opravila 124 delovnih ur. Čebelarski krožek je prejel najvišje priznanje Zveze čebelarskih društev Slovenije za uspešno sodelovanje na 6. republiškem tekmovanju mladih čebelarjev na Ptuju. V koordinirano občinsko raziskovalno delo mladih iz srednjih šol so se prvič vključile tudi osnovne šole z devetimi raziskovalnimi nalogami (IV. OŠ Celje, OŠ Frana Roša in OŠ Štore).
Začetek delovnega časa se je premaknil – v proizvodnih dejavnostih na 7. uro, v družbenih dejavnostih na 8. uro. Na Hudinji je Kovinotehna odprla sodobni prodajni center. Na Savinji so pri Domu upokojencev postavili prvi “mehki” jez za reguliranje višine podtalnice in vode v strugi reke. Stane Rozman je v teku na 10.000 m s časom 28:32 v Lausannu dosegel slovenski atletski rekord. Celjski alpinisti Slavko Cankar, Smiljan Smodiš in Bojan Šrot ter Aco Pepevnik in Jože Zupan so osvojili 7145 m visoki Gaurishankar v Himalaji.
1984
Šola je dobila prvi računalnik Sinclair ZX Spectrum. Dograjena je bila šolska deponija za premog. V okviru novo uvedenih dnevov dejavnosti smo organizirali prvi celostni kulturni dan na šoli.
Obnovili so celjsko tržnico. V Zdravstvenem domu Celje je začel delovati dispanzer za bolezni odvisnosti.
1985
Izmenjali smo obiska z dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.
Zaradi hudega mraza smo 7. januarja učence in delavce šole obvestili, da “morajo imeti tople nogavice, copate in puloverje ter med poukom izvajati telesne aktivnosti, ker v takem mrazu ne moremo ogreti učilnic na primerno temperaturo”. Rdeči križ Slovenije je šoli podelil diplomo za uspehe pri razvijanju zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti, mentorica Vilma Ekselenski pa je prejela Srebrni znak Rdečega križa.
Januarja so se temperature spustile na -27,2 stopinji C. Restavrator Herbert Kerssenbrock je v Opatijski cerkvi restavriral baročne orgle. Prvič so organizirali maraton Celje – Logarska dolina.
1986
V telovadnici smo obnovili tla in zahodno steno šolske zgradbe na novo zasteklili. Učenci so si ogledali film Poletje v školjki in se srečali s celotno filmsko ekipo.
Predsednik Občinske skupščine je postal Tone Zimšek. Februarja je v Celju zapadlo več kot 70 cm snega. V zdravstvenem domu je začela delovati urgentna medicinska služba. Z nemškim Grewenbroichom je Celje podpisalo listino o pobratenju mest.
1987
Novinarski krožek je samostojno vodil tiskovno službo na 11. sejmu Vse za otroka.
Celjska bolnišnica je praznovala 100-letnico. Ustanovljena je bila župnija sv. Duha. Na Kersnikovi ulici so odprli nov podvoz. V stečaj je šlo podjetje LIK Savinja.
1988
Mladi literati so pod mentorstvom Nevenke Matelič Nunčič prvič pripravili celostno literarno srečanje.
Devet celjskih podjetij (Cinkarna, Emo, Etol, Kovinotehna, Zlatarna, Metka, Merx, Libela, Gozdno gospodarstvo Celje) se je uvrstilo med 200 največjih jugoslovanskih izvoznikov.
1989
Glasilo To in ono je dobilo republiško nagrado za najboljše šolsko glasilo. Planinski krožek se je pod mentorstvom Marije Kolar in Mojmirja Mosbrukerja preimenoval v “Lazohribca”.
Obnovili so celjsko železniško postajo in dostop na perone uredili s podhodi. V Celju so množično podpisovali majniško deklaracijo in Temeljno listino Slovenija 1989.
1990
Novo podobo sta dobili učilnici za kemijo in gospodinjstvo.
Predsednik Občinske skupščine je postal Anton Rojec. Prvič po 36 letih je Celje prizadela katastrofalna povodenj. Celje se je pobratilo z nemškim mestom Singen. Nepravilno parkirana vozila je s celjskih ulic začel odvažati pajek. V Sloveniji je Ljubljanska banka namestila prvi bankomat za splošno rabo.
1991
Upokojila se ravnateljica Ivana Žuntar; vodstvo šole je prevzela Nevenka Matelič Nunčič. Obnovili smo vsa okna na južni strani šole in zasteklitev na vzhodni strani. Organizacija dela je prešla s štirih na tri ocenjevalna obdobja in uvedli smo pouk brez zvonca. Šolo so med počitnicami zasedli pripadniki Teritorialne obrambe in Manevrske strukture narodne zaščite 8. Pokrajinskega štaba.
11. april, ko je Celje leta 1451 dobilo mestne pravice, je postal praznik Mestne občine Celje. Dokaj mirno je minila desetdnevna slovenska osamosvojitvena vojna, prvi vojni spopad po II. svetovni vojni v Evropi. V Celju je v zgradbi današnje Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje na Maistrovi ulici pričel delovati 8. Pokrajinski štab TO zahodnoštajerske pokrajine. Poveljstvo je koordiniralo aktivnosti na širšem območju, zavarovalo prometno in informacijsko infrastrukturo ter pomembne objekte v mestu, usposobilo mestna zaklonišča in obveščalo o možnosti zračnih napadov. Poveljevalo je 10.892 teritorialcem, ki so blokirali vojašnico v Celju in skladišči JLA v Bežigradu in Šmarjeti, zavzeli skladišča v Bukovžlaku, Pečovniku in v Zaloški gorici. Nova ustava je kot eno temeljnih načel demokratične republike uvedla lokalno samoupravo.
1992
17. februarja ponoči so objestneži na dvorišče šole vrgli ročno bombo; eksplozija je povzročila precejšnje razdejanje. Učiteljski zbor se je pridružil prvi splošni stavki učiteljev v samostojni državi. Šola je postala samostojni javni zavod in se je preimenovala v IV. osnovno šolo Celje. Trideseto obletnico šole smo počastili s prvim tednom dejavnosti, odprtjem računalniške učilnice, novim logotipom in svečano prireditvijo.
Prenovljena je bila Zidanškova (danes Gosposka) ulica. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so za 2100 obiskovalcev uprizorili šest predstav na prvem festivalu Dnevi komedije. Podjetnik Mirko Tuš je odprl prvo trgovino v Celju.
1993
Kot nadgradnja mladinskega raziskovalnega dela je bila ustanovljena Heureka, klub mladih raziskovalcev in mentorjev, ki vključuje mlade, ki sodelujejo pri raziskovalni dejavnosti, njihove mentorje in zunanje sodelavce, učence dodatnega pouka in tekmovalce iz znanj ter udeležence poletnih šol in raziskovalnih tečajev.
Častni meščan Celja je postal mag. Ludvik Rebeušek. Modra cona v mestu je označila nov prometni režim v Celju. Odprt je bil železniški nadvoz v Tremarjah. KUD Zarja Trnovlje in ZKO Celje sta organizirala prva Novačanova srečanja.
1994
Prenovljeno je bilo šolsko športno igrišče. Pod mentorstvom Nevenke Matelič Nunčič in Mojmirja Mosbrukerja smo mlade nadebudnice in nadebudneže prvič organizirano popeljali po celjski kulturno-zgodovinski in umetnostni dediščini.
Župan Celja je postal Jožef Zimšek. Ustanovljena je bila Televizija Celje. V objektu na Ljubljanski ulici so odprli Dairy Queen, prvo “Fast food” restavracijo s hitro prehrano v Celju. V Pokrajinskem muzeju so pripravili edinstveno razstavo za slepe in slabovidne “Dotikajte se predmetov”.
1995
Šola se je umestila na svetovne spletne avtoceste – prvo spletno stran šole je na ogled postavil Gregor Ivšek. Šolska knjižnica je zaživela v posodobljeni podobi. Sklenjen je bil prvi dogovor o sodelovanju z nogometno šolo Mali šampion.
V Muzeju novejše zgodovine so odprli prvi slovenski otroški muzej Hermanov brlog. Celjski policisti so dobili prva dva laserska merilca hitrosti. Na Krekovem trgu je vrata odprl prvi McDonald’s v Celju.
1996
Na INFOS-u smo prejeli prvi nagradi za najmikavnejšo in najbolj duhovito šolsko spletno stran. Likovni pedagog Vinko Zajc in knjižničarka Alenka Kostanjevec sta ustvarila Facko Genius, maskoto šole.
Poštna številka Celja 63000 se spremeni v 3000. Namenu so predali štiripasovnico Hoče – Arja vas, ki jo je gradilo Cestno podjetje Celje. Z odmevno prireditvijo so praznovali 150- letnico prihoda prvega vlaka Južne železnice v Celje. Na pobudo FitMedie so začeli podeljevati Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji.
1997
Šola je dobila status izobraževalnega centra za računalniško opismenjevanje RO.
Častni meščan Celja je postal športnik Stanko Lorger. Mestna občina Celje se je prvič celostno predstavila na svetovnem spletu www.celje.si. V mestu so odprli prvo kitajsko restavracijo Fu Hua (kitajska sreča). Na Hudinji so zgradili prvo krožišče v mestu. Celjan Gregor Cankar je v skoku v daljino (8,40 m) dosegel slovenski rekord.
1998
Zaradi športnih dosežkov so šolo imenovali za najboljšo športno šolo na Celjskem. S posebnim pravilnikom smo omogočili prilagajanje šolskih obveznosti učencem športnikom, kulturnikom ter mladim raziskovalcem. Fackin dan – celodnevne ustvarjalne aktivnosti ter športne in zabavne igre – smo neposredno prenašali v eter na lastni frekvenci FK 105,5 MHz ter se neposredno vključevali v program Radia Celje in Radia Ljubljana.
Za celjskega župana je bil izvoljen Bojan Šrot. Fit media in NT&RC sta izdala prvi celjski Letopis. V dvorani Golovec je potekalo 22. svetovno prvenstvo v kegljanju.
1999
Fantje so pod mentorstvom Aca Kitanovskega in Romana Leška postali državni prvaki v šolskem rokometu. Mladi lutkarji so pod mentorstvom Alenke Kostanjevec in Primoža Božnika zmagali na občinskem srečanju in se udeležili lutkovnega maratona v Slovenski Bistrici. S podpisom listine o sodelovanju je šola postala polnopravna članica mednarodne zveze Unesco ASP (Associated Schools Project). Devet članov Lazohribca je prejelo potrdilo o opravljenem izpitu planinske šole. Na pobudo zavoda za šolstvo je ekipa športnikov sodelovala na prvih mednarodnih športnih igrah mladih iz dežel Alpe – Jadran, ki so potekale v Rovinju. Pod “root directorijem” Gregorja Ivška je bila šola izbrana med 5 najboljših osnovnih in srednjih šol na področju računalniškega opismenjevanja v Sloveniji in dobila naziv Šola leta.
Častni meščan Celja je postal dr. Janko Lešničar. Celjski atlet Gregor Cankar je na svetovnem prvenstvu v atletiki v Sevilli osvojil bronasto medaljo. Zvone Štorman je kupil Hotel Celeio. Celje je dobilo prvo parkirno hišo Glazija.
2000
Ekipa sedmošolcev je zmagala na slovenskem šolskem televizijskem kvizu Male sive celice. Pod mentorstvom Jolande Ipšek Ulrych sta se Otroški in Mladinski pevski zbor z glasbenimi gosti prvič predstavila na samostojnem koncertu v Narodnem domu.
Celjske košarkarice so prvič postale državne prvakinje. V Muzeju novejše zgodovine so postavili stalno razstavo Živeti v Celju z odmevno obrtniško ulico. Nekdanja učenka Alma Maruška Sedlar je predstavila svoj pesniški prvenec Darovanja.
2001
Na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju smo prejeli priznanji za predstavitev z interaktivno spletno aplikacijo “Orientacija in kartografija” ter za nastop na prireditvenem odru z igro “Blazno resno popolni”. Pripravili smo literarni večer ob svečah. V mednarodnem letu prostovoljstva smo se prvič vključili v projekt Teden prostovoljstva.
130- letnico obstoja sta praznovala Turistično društvo Celje, najstarejše v Sloveniji, in celjsko gasilstvo. V središču mesta so zaprli Železninarja, znano staro “Rakuschevo železnino” in gostilno Ribič na Gosposki ulici.