Vsaka šola je vpeta v prostor in čas, ki sta pomembna dejavnika življenja in dela…
1962
IV. osnovno šolo Celje, četrto v mestu, so po načrtih Emila Navinška zgradili v obdobju 1961-1962. 5. septembra 1962 se je v novi osnovni šoli pričel pouk. Za 1044 učenk in učencev, razporejenih v 29 oddelkov, je skrbelo 47 zaposlenih.
V Celju so ustanovili Zavod za spomeniško varstvo, Hortikulturno društvo, Šolski center Borisa Kidriča ter Cestno podjetje Celje. Odprli so novozgrajeno sodno palačo. Legenda celjskega alpinizma Ciril Debeljak – Cic se je udeležil 1. jugoslovanske himalajske odprave na Trisul.
1963
V prvem letu je 350 učencev in 32 zaposlenih opravilo 3418 delovnih ur prostovoljnega dela pri urejanju šole in njene okolice. Zaradi hudega mraza so se za štiri dni podaljšale februarske zimske počitnice. V 60. letih smo v kurilni sezoni pokurili od 12 do 19 ton premoga.
Častni meščan Celja je postal Franc Simonič. Z novo ustavo je občina postala del ustavnega sistema. Predsednik Občinske skupščine je bil Marjan Učakar. V celjskem parku so začeli graditi umetno drsališče. V Gaberjah so odprli prvo samopostrežno restavracijo.
1964
Pionirski odred se je poimenoval po narodnem heroju Ivanu Kovačiču-Efenki. Šola je dobila hišno številko “Dečkova cesta 60”.
Porušili so evangeličansko cerkev na Otoku, ki je stala na mestu današnjega otroškega igrišča pri vrtcu Anice Černejeve, zraven I. gimnazije v Celju.
1965
Šola je bila prostorsko in politično umeščena v Krajevno skupnost Dolgo polje. Centralni šoli je bila priključena podružnična šola Šmartno v Rožni dolini.
Na območju občine Celje so ustanovili prvih 17 krajevnih skupnosti. V Celju je bilo registriranih 1740 osebnih avtomobilov, 857 motorjev, 357 tovornih vozil, 96 avtobusov, 27 traktorjev, 86 prikolic, 10 delovnih vozil in 34 specialnih vozil.
1966
Na šoli so ustanovili varstveni oddelek. Pomočnica ravnatelja je postala Vera Krašovec. Zaradi prekomerno onesnaženega zraka v mestu so v zimskih dneh odsvetovali zračenje učilnic.
Predsednik Občinske skupščine je postal Zdravko Trogar. Na obnovljenem celjskem križišču Gregorčičeve in Vodnikove ulice so porušili staro (prvo) bencinsko črpalko. V Pečovniku so zaprli premogovnik in zaključili z izkopavanjem rjavega premoga.
1967
Na prvi pionirski atletski olimpijadi smo pod mentorstvom Romana Leška osvojili največ prvih mest. Šola se je vključila v gibanje Bralna značka; podeljene so bile prve Kajuhove bralne značke. Uvedena je bila mala šola, v katero je bilo vključenih 102 učenk in učencev.
Predsednica Občinske skupščine je postala Olga Vrabič. Na mestu poškodovanega zahodnega dela Stare grofije so, po načrtih arhitekta Jureta Sadarja, zgradili novo stavbo študijske knjižnice.
1968
Člani dramskega krožka so pod vodstvom Darinke Jošt uprizorili Ptičke brez gnezda. Sodelovali smo na prvem tekmovanju Vesele šole, ki je izšlo iz kvizov znanja v Pionirskem listu.
Pred glavno poštno zgradbo so postavili prvi semafor v Celju. V Aeru so začeli s proizvodnjo osvežilnih papirnatih robčkov.
1969
Učenci so v goste sprejeli člane mladinskih pevskih zborov iz makedonske Bitole in hrvaške Janjine. RTV Ljubljana je posnela šolsko igro Ptički brez gnezda, ki so jo predvajali 15. in 26. oktobra. Stanovanjski komisiji je uspelo odpraviti vse pereče stanovanjske probleme zaposlenih. Fotografski krožek je izdelal 400 novoletnih vizitk ter po fotografiranju vseh oddelčnih skupnosti še 1098 fotoportretov oddelkov.
Začeli so izhajati Obrazi, časopis za kulturo in literarno ustvarjanje mladih. V blagovnici Tkanina so namestili prve pomične stopnice v mestu.
1970
Šolsko športno igrišče so predali namenu; po več tisoč urah prostovoljnega dela so od leta 1963 močvirnat travnik spremenili v atletski stadion s 300 metrsko stezo, jamo za skok v daljino ter nogometnim in rokometnim igriščem. Spremenila se je organizacija dela – uveden je bil 5-dnevni delovni teden. Člani podporne knjižnice so v zbiralni akciji zbrali 1245 rabljenih učbenikov, kar je predstavljalo četrtino vseh potreb. Na Radiu Celje so javno pohvalili in nagradili glasilo Utrinki z Dolgega polja, ki ga je izdal novinarski krožek. Pod mentorstvom Ivane Filej je bil ustanovljen Planinski krožek.
Dogradili so betonski jez v Ločah, za katerim je z zajezitvijo Koprivnice in Jezernikovega grabna nastalo Šmartinsko jezero. Tok Koprivnice, in pred tem še Sušnice, so z območja mesta preusmerili v Ložnico.
1971
Pedagoško delo so zaznamovale zaostrene zahteve po ideološki vzgoji v šolah, uvajanje nove matematike na razredni stopnji ter kabinetnega pouka na predmetni stopnji. Na delovnem obisku se je mudilo 25 ravnateljev iz Hrvaškega Zagorja. Boris Čop je v skoku v višino za pionirje, pod mentorstvom Romana Leška, dosegel nov državni rekord.
Predsednik Občinske skupščine je postal Dušan Burnik. V Celje je iz Ljubljane pripeljal prvi električni vlak. Zgradili so Pionirski dom Cvetke Jerinove. Odprli so prvo sodobno celjsko veleblagovnico T v Gubčevi ulici.
1972
Učenci so na pobudo Romana Leška prvič obiskovali smučarsko šolo (124 udeležencev) na Golteh in plavalno šolo (135 učenk in učencev) v bazenu na OŠ Glazija. Na šolskem objektu smo obnovili streho, prepleskali stene šolskih prostorov ter v celoti opremili šest učilnic.
V Jurčičevi ulici je bil zgrajen Dom upokojencev. Ustanovljeno je bilo Planinsko društvo Železničar Celje. V stanovanjski stolpnici ob Ljubljanski ulici so odprli lokal Vrtnica.
1973
Zaradi nove šole na Otoku (II. osnovna šola) se je spremenil šolski okoliš. Adaptirana je bila šolska kuhinja. Zaradi redukcije električnega toka je bila popoldanska pedagoška konferenca prestavljena za pet dni. Uvedeno je bilo ocenjevanje discipline, sodelovanja in obnašanja učencev oziroma oddelčnih skupnosti med poukom.
V organizaciji Novega tednika, Kinopodjetja Celje in Kulturne skupnosti so v Celju organizirali posvet o filmu, ki je predstavljal uvod v prireditev Teden domačega filma. Za promet so odprli mostova čez Savinjo na Čopovi ulici in na Polulah.
1974
V februarju so glave učencev množično okupirale uši. V šolskih okrožnicah so se 49 krat pojavile pohvale, 7 krat prepovedi, 21 krat pa so bili učenci opozorjeni na nepravilnosti, neustreznosti, neprimerno obnašanje ipd. V vseslovenski zbiralni akciji so učenci zbrali 5360 kg divjega kostanja, začeli pa smo zbirati tudi odpadni papir in ga nabrali 3492 kg.
Skladno z novo ustavo je bilo v celjski občini 19 krajevnih skupnosti. Za predsednika Občinske skupščine je bil izvoljen Jože Marolt. Ob Ljubljanski ulici so slovesno odprli poslopje II. osnovne šole Celje, ki je dobila ime po Slavku Šlandru. Celjski atlet Peter Svet je v teku na 5.000 m s časom 13:32 v Berlinu dosegel slovenski atletski.
1975
Ustanovljena je bila pionirska hranilnica. IV. osnovna šola Celje se je preimenovala v Osnovno šolo Ivana Kovačiča Efenke. Nekaj otrok je zbolelo za škrlatinko, zato smo uvedli posebne zdravstvene ukrepe.
V Celju je zaživela športno-rekreacijska dejavnost »trimčkanje«. Pod geslom “Vsi na kolo za zdravo telo” se je prvega množičnega kolesarjenja okoli Celja udeležilo 4505 kolesark in kolesarjev.
1976
Potres in hudi nalivi so poškodovali streho, zato smo zaprli učilnice v III. nadstropju.
Celje je bilo s Hočami pri Mariboru povezano s polovično avtocesto. Pod Golovcem so odprli športni objekt Dvorano Golovec.
1977
Zaradi nove šole na Lavi se je ponovno spremenil šolski okoliš. Osem članov planinskega krožka je opravilo preizkuse znanj in pridobilo uradno potrdilo o opravljenem osnovnem planinskem znanju.
Častna meščanka Celje je postala Olga Vrabič. Umrl je fotografski mojster Josip Pelikan, ki je Celjanom zapustil bogato fotografsko dediščino. Objavljen je bil prvi razpis Občinske raziskovalne skupnosti Mladi za napredek Celja. Splošna plovba Piran je eno izmed svojih novih ladij poimenovala “Celje”.
1978
Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v atletiki in v nogometu so naši učenci osvojili 1. mesto. Prvič smo organizirali obrambni dan – dan samozaščite in varovanja. Šolski sindikat je za aktivno delo prejel srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije.
Celju je grozila epidemija zlatenice. Pri mostu čez Savinjo so v Ulici XIV. divizije zgradili poslopje Razvojnega centra Celje. Stanko Lisec je v teku na 3.000 m s časom 7:51 v Göteborgu dosegel slovenski atletski rekord.
1979
Sprejet je bil nov zakon o osnovni šoli. Na šoli smo gostili 30 otrok zdomcev. V okviru akcije kolektivne in osebne zaščite NNNP (Nič nas ne sme presenetiti) smo prejeli plaketo za aktivno udeležbo.
Celje dobi novo osrednjo avtobusno postajo na Aškerčevi ulici. Prenovljen je bil Tomšičev (današnji Glavni) trg. V zgradbi na Trgu V. kongresa (danes del Prešernove ulice) je 29. januarja, ob 00.47 močna eksplozija plina spremenila podobo mesta.
1980
Pevski zbor in recitacijski krožek sta nastopila na prireditvi ob odprtju nove osnovne šole Frana Roša. Zaradi nove šole se je ponovno spremeni šolski okoliš. Z urejanjem šolskih prostorov in okolice smo se vključili v akcijo Hortikultura ’80. Sprejet je bil zakon o usmerjenem izobraževanju.
Gospodarska stabilizacija je povzročila neredno oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in pred trgovine umestila dolge vrste čakajočih, po celjskih ulicah pa so začeli voziti prvi avtomobili jugo 45 iz Crvene zastave. Celjski atlet Rok Kopitar je v teku na 400 m z ovirami dosegel slovenski rekord (49:11).
1981
Z uvedbo usmerjenega izobraževanja se je število učencev zmanjšalo, pouk smo prvič organizirali v eni, dopoldanski izmeni.
Na Ljubečni so v okviru prireditve Zlata harmonika harmonikarji prvič pokazali svoje spretnosti. Cesta na Stari grad je dobila asfaltno prevleko.